Dejavnosti


Molitvena skupina je ena najštevilčnejših in je po mojem mnenju tudi prav tako, ker je prva dolžnost kristjana, da moli, da Boga slavi, se mu zahvaljuje, ga prosi, itd. Skupina je obhajala desetletnico vključenja v mednarodno združenje molitvenih skupin molitve za duhovne poklice s sedežem v Chicagu.

Molitvena skupina, imenovana tudi Serra klub, se srečuje vsakih štirinajst dni po sveti maši. Najprej zmolimo molitve za nove duhovne poklice in za beatifikacijo frančiskanskega patra Serra, ker so ustanovitelji tej skupini dali ime po tem frančiskanskem misionarju, ki je v Kaliforniji ustanovil devet misijonskih postaj in spreobračal prvotne prebivalce. V nadaljevanju pa nam duhovnik, g. Ervin Mozetič, razloži neko duhovno misel in potem se o tej temi pogovarjamo. Prav na zadnje smo » obdelovali«apostolsko spodbudo papeža Frančiška Evangelij veselja. Prej smo se pogovarjali o naših svetniških kandidatih, tudi prvi dve knjigi Jezus iz Nazareta nam je g. Ervin razlagal in smo se o njih pogovarjali. Dostikrat si izberemo temo, ki je vezana na čas v cerkvenem letu.

Enkrat mesečno darujemo za sv. maše za duhovne poklice, enkrat letno imamo duhovno obnovo in enkrat letno gremo tudi na romanje na Kurešček, kjer se zberemo molitvene skupine iz cele Slovenije. V Sloveniji deluje pet molitvenih skupin, ki so vključene v mednarodno združenje Serra klubov od tega so tri iz Primorske škofije, Iz Postojne , Ajdovščine in Ilirske Bistrice, ena iz Ljubljane in ena iz Maribora.

Vsi se radi udeležujemo srečanja na teh molitvenih skupinah, ker tukaj poglabljamo svojo vero in odnos do Boga, pa tudi medsebojno se bolj spoznavamo, tako, da smo zelo veseli, če se srečamo kje na ulici in se zavedamo, da pripadamo skupini, ki se trudi za rast in svetost duhovnih poklicev.


V naši župniji imamo štiri delujoče mladinske skupine, in sicer: prvi letnik srednje šole – prva skupina, drugi, tretji in četrti letnik−druga skupina in študenti−tretja skupina in mladi, ki so si nadeli ime Frančiškova skupina in preučujejo Sveto Pismo. Mladi se v skupinah srečujemo vsak petek zvečer ob 19.30 uri in ob 21. uri. Srednješolci se na srečanjih pogovarjamo o različnih temah, ki v današnjih časih oziroma v srednješolskem obdobju 'morijo' nas, mlade ljudi. Tako se na seznamu najdejo teme, kot so ljubezen, prijateljstvo, šolanje, spoznavanje sebe in drugega, družina, razne skušnjave, pa tudi spoznavanje Kristusa, Cerkve in drugih veroizpovedi. Na začetku šolskega leta nam gospod župnik tudi ponudi možnost, da na seznamu različnih tem obkrožimo tiste, ki nas najbolj zanimajo in o katerih bi najraje razpravljali. Tako ni skoraj nihče prikrajšan za svoje interese. Precej podobno je v skupini študentov, le da tam prevladujejo teme, ki zadevajo poklic, odločitve za prihodnost in podobno.

Frančiškova skupina pa se srečuje enkrat mesečno in odkriva Boga ob odlomkih svetopisemske osebe.


V župniji Postojna deluje skupina parov v spoznavanju. Skupina je namenjena parom, ki dovolj dolgo in resno hodijo skupaj in se želijo posvetiti drug drugemu in se v ozračju medsebojnega poslušanja med seboj še globlje spoznati in povezati. Skupino sestavljajo štirje pari, stari med 20 in 30 let. Povečini smo zaposleni, nekateri študirajo ali nadaljujejo študij na višjih stopnjah izobraževanja. V ta cikel smo se na povabilo župnika ali samoiniciativno vključili pred letom. V okviru treh let naj bi se ta priprava zaključila in bi bili pripravljeni za vstop v zakonsko življenje. Skupina je zaprta, kar pomeni, da bi morebiti novi zainteresirani pari morali ustanoviti novo skupino. Kraj naših srečevanj je župnišče. Gre za mesečna srečevanja, ki trajajo približno eno uro. Na vsakem srečanju se poglabljamo v izbrane teme komunikacije, ljubezni in medosebnih odnosov, ki so potrebni za graditev določene zveze, ki naj bi pripeljala do zakona (npr. kultura nežnosti in prisrčnosti; ovire, ki preprečujejo trajajočo ljubezen; pogovor in poslušanje; ranljivost v partnerskem odnosu; razumevanje potreb partnerja; reševanje prepirov itd.). Skupino vodi in spremlja domači župnik. Tri tedne pred srečanjem dobimo preko elektronske pošte vsebino prejšnjega srečanja in vprašanja za naslednje srečanje. Par ima tako dovolj časa in možnosti, da najprej sam premisli in se pogovori o vprašanjih določene teme. Ko se skupaj dobimo na srečanju, si podelimo svoje osebne misli in tudi predstavimo do kakšnih odgovorov sva prišla skupaj s partnerjem. Pari se takrat obogatijo s podelitvijo svojih izkušenj in spoznanj. Vsak ima možnost, da izrazi svojo misel oziroma mnenje. Vmes voditelj postavlja dodatna vprašanja oziroma vodi pogovor, ko se ta razvije v določeno smer. Na koncu sklene voditelj skupine kratek povzetek in predstavi videnje Cerkve o določeni temi. Pari, ki se srečujemo na srečanjih postajamo med seboj dobri prijatelji.


V župnijii delujejo štiri zakonske skupine. Prva, Štefanovi zakonci, se sestaja že trinajsto leto, najmlajša, Anini zakonci pa bo letos obhajala svojo drugo obletnico. Ostali dve, Slomškovi zakonci in zakonci Martin, imata za sabo že nekaj let izkušenj.

Vse štiri skupine vodi župnik, g. Ervin Mozetič, ki tudi sam pripravi temo srečanja in predlaga SP odlomek, ki ga beremo kot izhodišče za pogovor.

Vsakomesečna srečanja so za vse pare postala nepogrešljiv sestavni del zakonskega življenja. Zavedamo se velikega bogastva teh srečanj, saj za nas zakonce, predstavljajo vzpodbudo, pomoč in konkretno podporo v naših vsakodnevnih prizadevanjih za rast zakonskega odnosa v družini.

Hvaležni Bogu in gospodu župniku se priporočamo tudi v prihodnje…


Deluje v župniji Postojna od leta 2004. Člani se zbiramo od septembra do junija vsako prvo sredo v mesecu v prostorih župnišča. Skupina šteje 12 članov.

Osnovni namen srečevanja skupine je bolje spoznavati Sveto pismo, utrditi svojo vero in ob Božji besedi zoreti ter navduševati zanjo tudi druge.

Za odlomek, ki je tema večera, izvemo mesec dni prej in se tako lahko na večer že prej pripravimo.

Udeležba na naših srečanjih je dobra, le občasno kateri od članov izostane zaradi opravičljivih obveznosti. V vseh letih ni srečanje niti enkrat odpadlo. Skupino Nikodemova srečanja zelo prizadevno in z navdušenjem vodi in usmerja g. dekan Ervin Mozetič. Njegov prispevek je vedno strokoven, obenem pa je razumljiv in življenjski. Na začetku vsem udeležencem razdeli natiskano besedilo odlomka, ki ga beremo, po končanem srečanju pa pripravi še temeljito razlago in komentarje v pisni obliki. Tako lahko še doma nadaljujemo z razmišljanjem in včasih tudi drugim pomagamo pri razumevanju besedil Svetega pisma.


Skupina ovdovelih se srečuje že 13 leto vsako prvo sredo v mesecu. Srečanje vedno začnemo z molitvijo, potem pa imamo določeno temo, o kateri se pogovarjamo, izmenjamo mnenja. Veseli smo srečanj, saj se ovdoveli velikokrat čutimo sami, osamljeni, kljub vsem sorodnikom, saj smo izgubili sopotnika, ki nam je bil v uteho in pomoč. Otroci tega ne bodo nikoli mogli razumeti, kaj pomeni izgubiti ljubljeno osebo. Družimo se v prijetnem vzdušju in opogumljamo med seboj. Vedno se pogovarjamo o temi, ki jo vključuje liturgično in bogoslužno leto. Na srečanje prihajamo zelo radi, saj se potem vedno odločimo za molitev za določene potrebe v župniji in z molitvijo kličemo blagoslov na župnijo. Upamo, da bomo s srečanji nadaljevali.


To je zanimiva skupina v kateri se srečujemo katehumeni, ki smo že pred leti prejeli zakramente uvajanja. Srečujemo se redno mesečno in utrjujemo osnovno znanje vere in včlenitev v posamezne župnije. Srečanja so mesečna, kjer razčiščujemo in se pogovarjamo o verskih resnicah in utrjujemo svoje življenje in odločitev po veri. Zelo nas veseli, da se skupina vedno bolj širi, kakor pač prihajajo novi katehumeni, ki prejmejo zakramente. Vedno nas tudi spremljajo naši spremljevalci s katerimi smo postali eno. V skupini smo tudi spoznali kaj je romanje, saj vsako leto obiščemo eno romarsko pot v Sloveniji, kjer se med seboj zelo povežemo. Pomembna nam je skupnost v kateri in s pomočjo katere lahko živimo svoje krščanstvo.


To je skupina, ki je sestavljena od osnovnošolcev do študentov. Vseh strežnikov je več kot 40. Skupina se srečuje redno vsak teden. Najprej je duhovni del srečanja, molitev, spodbuda in pogovor o lepoti bogoslužja in kaj bi še lahko naredili za to. Potem pa so še športne aktivnosti.

Ob praznikih pa se pridružijo tudi starejši ministranti – strežniki – možje, ki so nekoč opravljali to službo in jo opravljajo tudi za praznike. Združuje nas misel, da bogoslužje ni rezervirano za posameznike, pač pa je namenjeno vsem stanovom.


Skupina za bogoslužje se sestaja pred vsakim praznikom in se pripravi na praznovanje, da ni potrebno vse pripraviti našemu župniku. Veseli nas, da so v skupini prisotni vsi stanovi, od starejših do mladih srednješolcev in se učijo. Razdelimo si posamezne vloge, da vsi prazniki med nami potekajo dostojno in so zastopani vsi stanovi, saj je bogoslužje stvar in zadeva vseh vernikov ne samo žensk in otrok. Veseli smo, da smo lahko pod vodstvom župnika odgovorni za lepoto bogoslužja. Sami tudi pripravljamo vse od okrasitve do posameznih uvodov in liturgije nasploh. Veseli smo sodelovanja pri bogoslužju in se nanj odgovorno pripravljamo in pri njem zavestno sodelujemo. Naša praznovanja so ravno zaradi tega doživeta.


V župniji Postojna je okoli 12 mladih pritrkovalcev, kateri so redno vsak večji praznik v zvoniku.

Ker je pritrkavanje v Postojni skoraj zamrlo smo se 3 mladi ki smo bili tudi glasbeno podkovani navdušili da bi oživeli pritrkavanje. Tako nam je tudi župnik prvič dovolil v zvonik na božični večer leta 2006. Ker smo na začetku bili zelo zagnani smo za seboj povlekli še nekaj mladih, ki pa so z časom opustili pritrkavanje. Mi pa smo gnali še naprej in se udeležili poletnih šol za pritrkovalce. Dve leti smo tam že tudi učili. Tako smo začeli učiti mlajše tudi v Postojni, kar počnemo še danes. Sestavili smo že 2 redni osnovnošolski skupini, 1 srednješolsko in 1 študentsko. Upamo da se bo to število čez čas da tudi povečalo.

Trije večji cilji pritrkovalcev:

-ustvariti čim več mladih pritrkovalskih skupin da bo pritrkavanje v Postojni res živelo še dolgo let,

-popis zvonov na dekanijski ravni kar je zelo velik projekt saj je postojnska dekanija zelo velika,

-doseči da bi se mladi tudi na tak način znali povezati med seboj.


Župnijska Karitas Postojna deluje že 25. leto in ima 4 krat mesečno po 5 ur organizirana dežurstva stalne ekipe prostovoljcev in sicer ob ponedeljkih ali četrtkih v prostorih na Ljubljanski cesti v Postojni. Že dalj časa je dejavnih 13 sodelavcev, občasno pa pomagajo tudi drugi, skupaj je okrog 20 prostovoljcev. V času dežurstva se vsak mesec nudi pomoč v hrani, obleki in drugih materialnih sredstvih, več kot 250 družinam oz. večjemu številu posameznikov (skupaj cca 500). Župnijska Karitas Postojna izvaja svoje aktivnosti v prostorih, ki jih je Občina Postojna dala v brezplačen najem za to delo. Hrano, oblačila in druge potrebščine pa ima shranjene v najetem skladišču na Mačkovcu, ki je oddaljeno približno 4 km iz Postojne. Prostori so prišli iz rok Ministrstva za obrambo v občinske roke in sedaj poteka proces podpisa pogodbe o brezplačnem najemu prostorov. Zaradi vedno večjega števila posameznikov v stiski, se povečujejo stroški transporta iz skladišča do prostorov, ki so namenjeni razdeljevanju. Za transport stvari iz skladišča prostovoljci uporabljajo lastna prevozna sredstva, kar predstavlja velik strošek za posameznika.

V zadnjem času opažamo povečanje števila posameznikov in družin, ki prihajajo v naše prostore po hrano in oblačila.

Postojnska župnijska Karitas je tudi v letošnjem letu prejela tako večje zaloge hrane iz evropskih blagovnih rezerv (moka, zdrob, sladkor, mleko, testenine, riž). Postojnska župnijska Karitas prejeto namenja posameznikom, družinam, društvu Vezi, Centru za tujce v Velikemu Otoku, Varstveno delovnemu centru v Postojni in Cerknici, Zavodu Talita Kum, pomagamo pa tudi ostalim župnijam (Slavina, Hrenovice, Studeno, Orehek in Ubeljsko).

Poleg tega pa je mesečno skozi vse leto organizirana dostava paketov s hrano in drugimi najnujnejšimi potrebščinami starejšim in bolnim, ki nimajo lastnega prevoza.

Sodelavci Karitas so tudi v letošnjem letu nadaljevali z druženjem v okviru skupine upokojencev. Druženje poteka v prostorih Karitas dvakrat mesečno. V okviru druženja potekajo predavanja in kulturni program. Vodja župnijske Karitas je aktivno udeležen pri organizaciji in vodenju projekta.

Župnijska Karitas Postojna aktivno sodeluje z Varstveno delovnim centrom, Društvom Vezi, Centrom za tujce v Velikem Otoku, OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, Zavodom Talita –Cum, Centrom za socialno delo, domom ostarelih Postojna, Društvom upokojencev, Krajevno skupnostjo Postojna in Občino Postojna.

Skozi vse leto je organiziranih več srečanj prostovoljcev, ki so namenjena medsebojnemu posvetovanju in pogovoru o svojem delu. Redno pa se člani udeležujejo tudi sestankov in srečanj na dekanijski in škofijski ravni.

Po svojih zmožnostih se sodelavci župnijske Karitas trudimo, da pomagamo ljudem, ki potrebujejo našo pomoč in da pravočasno rešujemo težave posameznikov in družin. Vsi člani Župnijske Karitas Postojna smo upokojenci in glede na obseg dela, ki se ves čas povečuje, opažamo, da nismo kos vsem nalogam in bi nujno potrebovali dodatnih moči. Obseg dela se povečuje zaradi dodatnega povpraševanja, tako zaradi zalog hrane, ki jih Karitas prejme iz Evropskih zalog, predvsem pa je delo veliko bolj zahtevno zaradi obsežnih poročil in administrativnih opravil, ki jih je potrebno sprotno opravljati.


V naši župniji smo ena manjših skupin, a po letih delovanja spadamo med skupine z daljšim stažem. Člani biblične skupine se srečujemo redno 2 x mesečno po večerni sveti maši, ob duhovnem voditelju, g. Cirilu Sorču.

Ob branju posameznih odlomkov skušamo najprej razjasniti in spoznati okoliščine, razmere in kulturo ob času nastanka prebranega. Ob podelitvi svojih razmišljanj in razlagi ter dopolnitvi duh.vodje, si najprej ustvarimo bolj celovito zgodovinsko podobo dogodka.

A ker je Sveto pismo veliko več kot le zgodovina, skušamo preko posameznih dogodkov priti do spoznanja, v luči vere, kaj nam hoče Bog povedati, kaj želi od nas.

Ob prebiranju Svetega pisma skušamo odkriti odnos med Bogom in človekom, se učiti življenskih modrosti in se opogumljati v hoji za Kristusom.

Bolj ko širimo poznavanje Svetega pisma, bolj odkrivamo kako nam Bog nenehno ponuja svoje prijateljstvo in zvestobo, svojo ljubezen in svojo odrešenjskost.

Večere redno dopolnjujejo tudi naša konkretna izkustva in doživetja iz vsakdana, a zgodi se, da umolknemo pred nedoumljivo skrivnostjo nenadne smrti.

S slepima iz Jerihe tudi mi kličemo, Gospod, daj da bi se nam odprle oči, da bi spregledali in vedno hodili za Teboj.


Z župnijo sodeluje tudi steg Postojna 1. Ker se zavedamo, da je skavtsko neformalna oblika vzgoje in izobraževanja s pomočjo skavtske metode; vzgoja, v kateri so zajete vse temeljne razsežnosti človeka – telesno, duševno in duhovno; se trudimo da dajemo čim večji poudarek tudi duhovnemu področju.

V letošnjem letu je v steg aktivno vključenih 60 otrok in mladostnikov ter deset voditeljev.

Skavtsko leto smo začeli z izhodom, na katerem je bila tudi sv. maša, pri kateri smo prosili za blagoslov in varstvo preko celega leta. Z molitvijo in katehezami na vsakem srečanju pa poskušamo posredovati krščanske vrednote. Poleg običajnih rednih aktivnosti, ki so prilagojene starostnim skupinam in skavtski metodi, se po svojih močeh vključujemo v aktivnosti, ki jih pripravlja župnija: letos smo se udeležili romanja po župnijah, postnih delavnic, oblikovanja križevega pota, češčenja Najsvetejšega pred veliko nočjo, skavtskih maš, razstav v župniji ipd.

V vse daljše aktivnosti vključimo sv. mašo (zimovanje, obljube, tabori), sooblikujemo pa jih tudi izven teh srečanj. Hkrati pa nam je »župnijski prostor« na razpolago pri našem programu: sprejemu in deljenju betlehemske luči, skavtski tržnici ipd.

Veseli smo, da imamo duhovnega asistenta, ki se lahko udeležuje srečanj skupnosti voditeljev in tako zagotavljal kvalitetnejše oblikovanje voditeljev na duhovnem področju.


Animator je človek, ki je sposoben odgovorno sprejeti zadane naloge-za to je potrebna zrelost. Je tudi človek, ki zgledno vpliva s svojim življenjem in aktivnostjo na birmance. S svojo navdušenostjo, pojavo, idejami, delom, pridnostjo lahko birmancem vzbudi željo po aktivnem, dejavnem krščanskem življenju, zato to delo ni ravno za vsakogar.

Dobivamo se vsaka 2 tedna, po eno šolsko uro. Ure so zelo sproščene, kar je tudi najpomembnejše, saj tako sodelujejo kot skupina, se spoprijateljijo, se pogovarjajo in vedno bolj spoznavajo med seboj. Na naših srečanjih se pogovarjamo o raznih temah, kot so npr. o birmi, o zakramentih, o Jezusu, njegovi smrti, o Veliki noči, o Božiču, o svetnikih, o poklicanosti, velikokrat pa tudi zaidemo s teme in jo začnemo povezovati z drugimi, prav tako zanimivimi stvarmi. Na tak način veliko izvemo drug o drugem in se še bolje spoznamo, tako animatorji birmance, kot birmanci animatorje. Z birmanci smo zato v dokaj prijateljskih odnosih, ko pa je potrebno povzdigniti glas in jih umiriti, pa brez težav storimo tudi to.

Za delo animatorja je potrebno veliko časa, saj se je potrebno udeleževati sestankov za animatorje, ki so prav tako vsak drugi teden, potrebna je tudi priprava na vsako uro, udeležba na duhovnih vikendih in raznih drugih srečanjih ter sestankih. Je pa tudi enkratna izkušnja, sijajna in zanimiva priložnost, ki jo je vredno preizkusiti.

Skupina je zlasti dejavna ob dnevih oratorija in pripravljanja oratorija in takrat so srečanja še bolj pogosta.