Zgodovina

V župnijski kroniki je zapisano: V letu 1909 postane Postojna mesto. Že v letu 1462 je dobila Postojna pravico, da sme imeti lastni grb. Vedno pa si je Postojna želela, da bi postala mesto. K temu je ni nagibala samo zunanja čast, ampak tudi korist, ker je pričakovala, da se bo s tem pomnožil obisk jame in seveda tudi dohodki kraja. Na prošnjo občinskega odbora je dalo dne 26. maja 1909 štev. 12175 c. okrajno glavarstvo v Postojni občinskemu zastopu sledeče naznanilo: »Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je premilostno blagovolilo z najvišjo odločbo z dne 9. maja 1909 povzdigniti trg Postojno v mesto.« Občina je takoj zaprosila in dobila diplomo v slovenskem jeziku z lastnoročnim cesarjevim podpisom. Diploma, ki je krasno slikana, ima sledeče besedilo: »Mi Franc Jožef Prvi po milosti božji cesar Avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenjesleški in dolenjesleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski;pokneženi grof hasburški in tirolski, smo v svojem cesarskem in kraljevem polnooblastju za dobro spoznali, s Svojim sklepom z dne 9. maja 1909 leta Naš zvesti trg Postojno v Naši vojvodini Kranjski, najmilostljiveje uvažaje njegovo urejeno občinstvo in njegov uspešni razvoj, na prošnjo občinskega zastopa povzdigniti v mesto. Prav tako smo našemu zvestemu mestu Postojni dovolili imeti nastopno popisani in v barvah naslikani grb, namreč: ščit, ki ga cepi modro in rdeče, z upognjeno srebrno ostjo, dvigajočo se do osrčja, v kateri je naslikana »Proteus« imenovana človeška ribica v svoji naravni podobi in barvi. V ščitu plava srebrn orel z zlatim kljunom in zlatimi kremplji ter z rdečim jezikom. Na glavnem robu z ornamentalnim bronastobarvanim okvirom obdanega ščita je srebrna zidana krona s petimi vidnimi nadzidki. V posvedočbo tega smo to diplomo svojeročno podpisali s Svojim cesarskim imenom in dali pridejati svoj cesarski Veličanstevni pečat. Dano in izdano po Našem ljubem in zvestem pravem tajnem svetniku in ministru za notranje stvari Guidu baronu Haerdtlu vitezu našega avstrijskega cesarskega reda železne krone drugega razreda v našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem tretjega dne septembra leta 1909. Fanc Jožef mp.« Diploma ima obliko knjige z osmimi listi, na prvi strani je grb mesta Postojne, na zadnji pa cesarski orel in cesarski pečat. Kaj lahko razberemo iz te listine in kaj se lahko naučimo? Postojna je postala mesto zaradi Postojnske jame. Jamo je oblikoval Bog, čudoviti Stvarnik tudi izjemne jame in človeške ribice, ki je v grbu. Naši predniki so se te obdarjenosti globoko zavedali in so se Bogu zahvaljevali, toliko bolj po odkritju Postojnske jame. Poročila o cerkvi segajo že v leto 1226. Ponosni moramo biti na materni jezik, saj je listina napisana v slovenščini. Povsod se mora poznati ljubezen do materinščine. Listina na začetku takoj poudari milost božjo in izvolitev od Boga. Tudi mi se vedno zavedajmo Božje obdarjenosti in izvolitve. Po mestnih pravicah je postajala Postojna tudi versko središče in vzor pastorale drugim krajem tako na Pivškem kot tudi drugim mestom.