Ob nastopu novega leta drug drugemu izrekamo voščila, želimo zdravje, srečo in uspeh pri delu, dobro medsebojno razumevanje, vse najboljše. Prav je tako. Božja beseda nas danes spodbuja, da bi drug na drugega klicali blagoslov v zavesti, da, kot pravi apostol Jakob, vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči.
Marsikaj, kar si želimo, spada med neprecenljive vrednote, ki človekovo življenje narede res človeško. Zaželimo danes drug drugemu tudi miru:
- miru neskaljenega prijateljstva z Bogom;
- miru čiste vesti, ki človeka ne preganja, da bi s hrupom prevpil notranji nemir, zapolnil praznino, bežal pred samim seboj in glasovi iz svoje notranjosti;
- miru prijateljstva in ubranosti s sočlovekom, ki je pripravljen razumeti in sprejeti drugačnost;
- miru, ki ustvarja sproščeno okolje, ki ne pusti, da bi človek kar naprej ropotal iz svoje notranje praznine, ampak v miru in tihoti prisluhnil drugemu;
- miru, ki vključuje prizadevanje za pravičnejše medsebojne odnose, ki se ne začenja na ravni visoke politike, ampak znotraj domače hiše, med možem in ženo, med brati in sestrami, v podjetju med sodelavci, v šoli med sošolci.
Spet si zaželimo mir, saj mir ni nekaj, kar bi mogli doseči enkrat za vselej:
- nikoli se ni mogoče v celoti izogniti raznim konfliktom, različnim mnenjem;
- mir je stalno »nemirno« iskanje miru, je sad neprestanega prizadevanja za več človečnosti med nami;
- mir je bistvena sestavina božjega kraljestva: blagor tistim, ki delajo za mir!
Ne pozabimo: začeti je treba pri sebi! Če se človek zaveda bogastva božjih darov, o njih, kot Marija, premišljuje v svojem srcu, potem se iz njegovega srca razliva mir kakor reka (Izaija) v družino, med sosede, narode, države, v ves svet. Naj Gospod obrne svoje obličje k vam in vam podeli mir.
Prestopamo mejnik starega in novega leta s hvaležnostjo za preteklost, z upanjem v prihodnost in s prošnjo za našo sedanjost.
V Postojni smo v letu 2010 krstili 64 otrok, kar je štiri več kot leta 2009. Od vseh krščenih je bilo 36 dečkov in 28 deklic. Osem dečkov več kot deklic. Od teh je bilo zgolj polovica 32 otrok, ki so bili rojeni v zakonu, ostali otroci so iz neurejenih zakonov, to pomeni, da starši niso cerkveno poročeni, oziroma so nezakonski.
Smrti je v letu 2010 bilo 58, kar je 14 več kot v letu 2009. V župniji je bilo 6 krstov več kot pa je bilo pogrebov. Še vedno je bilo na srečanje s Stvarnikom pripravljenih zgolj 24 umrlih, to pomeni, da so imeli vse zakramente, sveto spoved, popotnico in maziljenje. To je šest več kot pa v letu 2009. Z zakramentom bolniškega maziljenja in molitvijo Cerkev priporoča bolnike trpečemu in poveličanemu Kristusu, naj jim olajša bolezen in trpljenje ter jih ozdravi. Bolnike in trpeče pa spodbuja, naj po Kristusovem zgledu svoje trpljenje darujejo za različne namene in potrebe Cerkve. Ta zakrament je namenjen vsem, ki hudo zbolijo in je v nevarnosti njihovo življenje. Prav tako pa je namenjen vsem tistim, ki v sebi nosijo težke rane, povzročene od raznih oblik zla in trpljenja. Priporočamo ga vsem kristjanom pred večjimi operacijami, tudi materam pred porodom in otrokom, ki morejo razumeti in dojeti smisel zakramenta. Priporočamo ga tudi ostarelim, ki jim slabijo moči in so v nevarnosti, da nenadoma zbolijo. Bolniki velikokrat zaradi bolezni niso zmožni skrbeti zase, zato potrebujejo pomoč pri negi. Zaradi bolezni in notranjih stisk lahko tudi 'pozabijo' na zakrament bolniškega maziljenja. Ker želimo svojim bližnjim najboljše, jih nevsiljivo vprašajmo, ali bi želeli prejeti ta zakrament. To vprašanje lahko med boleznijo večkrat ponovimo. Nekateri bolniki morajo dozoreti za prejem tega zakramenta. Bodimo vztrajni, a nevsiljivi in v molitvi jih izročajmo Bogu. Hvala Bogu, ob dnevu bolnikov v mesecu oktobru smo v cerkvi mazilili 115 ljudi.
Še vedno pa ob pogrebih pozivam raje k dobrodelnosti in darovanju za cerkev, kakor pa neizmernemu cvetju in neznosni količini sveč. Pomislimo koliko dobrega bi lahko storili, če bi namesto cvetja in sveč darovali za potrebne ali za našo cerkev. Hvaležen sem vsem tistim v letu, ki ste to storili in namesto cvetja darovali v dobrodelne namene ali pa za cerkev. Še vedno je problem tišine pri pogrebih. Domačini ste na to že pozorni, za kar se vam zahvaljujem. Žal pa lahko ugotavljam, da vsi pogrebi niso vedno izraz vere in tudi ne odsevajo vselej spoštovanja do pokojnega. Duhovnikovo molitev v pogrebnem sprevodu marsikdaj preglasi glasno govorjenje. Dejal bi lahko, da so mnogi ljudje (in to vseh starosti – od mladih do starejših!) izgubili čut za lepo vedenje na pokopališču ali ob srečanju pogrebnega sprevoda. Kadar boste korakali v pogrebnem sprevodu, spremljajte rajnega z glasno ali s tiho molitvijo. Prosil bi tudi, da imate pogum in če slišite glasno govorjenje, nekulturne ljudi, opomnite in jih spomnite zakaj se udeležujejo pogreba.
V preteklem letu je bilo 10 cerkvenih porok. 4 poroke manj kot leta 2009. Cerkveno poročiti se pomeni:
- odločiti se pred Bogom podariti svojo ljubezen za vse življenje
- Kristusa povabiti v svoj zakon
- Stalno je prisotna zavest Božje bližine, ki prinaša varnost, sproščenost, veselje.
- Božja prisotnost je tudi varuh zakonske zvestobe.
Jezusova navzočnost v zakonu ne pomeni, da tam ne bi moglo biti nikakršnih nasprotujočih značajev, napak pri izbiri partnerja, težav z otroki, nervoznosti, dolgočasja, bolezni, nujne in trajne ločitve. Pač pa pomeni, da je za vernika zmerom tukaj ta Tretji: Kristus, ki krepča, tolaži, daje upanje in spominja, da je večja sreča dajati kot sprejemati. Kdor se v dobrih dneh da navdihniti temu duhu, bo v slabih dneh lahko živel od tega upanja. Zakon je za kristjana globoka duhovna zveza. Obljube so poleg partnerju dane tudi pred Bogom in Bogu. Mladi nikar se ne bojte zakramenta svetega zakona.
V letu 2010 je Sveti Duh pri birmi v polnosti prišel na naše birmance. 48 fantov in deklet je prejelo zakrament svete birme. Štirje ne obiskujejo več verouka, še manj pa nedeljsko mašo. Moram pa poudariti, da so me birmanci prijetno presenetili in pri verouku lepo in zavzeto sodelujejo naprej. Upam, da bodo vztrajali še naprej.
V letu, ki smo ga danes pričeli bo sveta birma 15. maja ob 10. uri.
K prvemu svetemu obhajilu je pristopilo 34 dečkov in deklic, ki so se skupaj s starši pripravljali na prejem tega zakramenta. Letos bo prvo sveto obhajilo 22. maja ob 10. uri.
Med kristjane smo na velikonočno vigilijo sprejeli 7 katehumenov. Ob letošnji veliki noči bomo sprejeli med kristjane 5 novih katehumenov, ki se zbirajo vsakih štirinajst dni in se poglabljajo v verske skrivnosti.
Razveseljivo pa je, da se že šesto leto srečujemo s katehumeni, ki so že prejeli zakramente in tako še naprej utrjujejo in razjasnjujejo verske resnice in svoje krščanstvo.
Še vedno je potrebna velika skrb pastorali odraslih. Tukaj imajo posebno nalogo razne skupine kot so: skupine za zakonce, biblične skupine, molitvena skupina, skupina za vdove, srečanja za starše veroučencev, skupina Nikodemovih srečanj, Sopotnikov, skupina Karitas. Pomembno bi bilo, da bi prihajali vedno novi člani v te skupine, zlasti v Karitas, ki vedno znova potrebuje novih moči, saj smo v pastoralnem letu solidarnosti in dobrodelnosti, in v Evropskem letu prostovoljstva. Nekatere skupine so se preoblikovale in zaživele popolnoma na novo, zlasti skupina parov v spoznavanju, saj so nekateri spoznali, da je bolje, da se njihova skupna pot konča. Tudi to spoznanje je lahko odrešujoče, seveda pa je odgovornost drug do drugega in do skupnosti v kateri so se nahajali kljub vsemu velika in se zdi da na to nekateri pozabljajo.
V župniji je bilo razdeljenih 53 000 obhajil. 2000 obhajil manj, kot leta 2009. Tisti, ki želijo prejeti Gospodovo telo morajo pristopiti s čisto vestjo in duhovno pripravljeni. Tisti, ki se zaveda smrtnega greha, ( po nemarnem opusti nedeljsko sveto mašo ima hudo sovraštvo ali je nezvest v zakonu…) brez poprejšnje spovedi ne sme pristopiti k obhajilu. Obhajanci naj prejmejo zakrament le, če so se eno uro zdržali trdne hrane in vsake pijače in niso žvečili žvečilnega gumija, razen vode. Če kdo živi v izvenzakonski skupnosti ali je razvezan in potem ponovno poročen, ne more prejemati Gospodovega telesa. Obhajilo se lahko deli na obhajančev jezik ali pa s polaganjem posvečenega kruha v roke vernikov. Obe praksi sta potrjeni s strani Cerkve. Kdor se temu upira, se upira Cerkvi, torej Kristusu samemu. Pri obhajanju ni potrebno nobeno priklanjanje in poklekovanje, saj se tako uvaja bolj zmeda kot pa lepo obhajanje. Ko pristopimo k obhajilu je potrebno imeti primerno obleko, sklenjene roke in na duhovnikov poziv Kristusovo telo glasno odgovoriti Amen, kar je jasen izraz naše vere.
Mladi so se tudi v tem letu zbirali v mladinskih skupinah. Problem, ki ga vidim je zlasti med študenti, kjer ni prave volje ne do študija, ne do poglabljanja vere. Človeka je kar strah kakšna bo naša bodoča inteligenca. Človek, ki ne napreduje v veri, nazaduje in postaja ubog, seveda je lahko strokovnjak na svojem področju, manjka pa mu širine. Pohvalil bi skupino Sopotniki, ki se že dolga leta poglabljajo in rastejo v veri, trenutno ob Svetem pismu, ki je neizčrpen zaklad. Mislim, da so zgled vsem ostalim mladim in malo manj mladim. Vidim tudi problem katoliškega društva mladih, občine Pivka in Postojna, Bakla, ki je nastalo z namenom, zajeti čimveč mladih in jih pripeljati pod okrilje Cerkve. Dogaja pa se ravno nasprotno. Mkladi, ki so se zbrali v župniji in sedaj sodelujejo v določenih sekcijah znotraj društva, "slovesno odhajajo" iz cerkve, kar pa je daleč proč od namena društva. V statutu namreč jasno piše, da se morajo mladi v društvu oblikovati znotraj mladinskih skupin v župnijah. Morda je čas, da se društvo ali razpusti ali pa preoblikuje. Pohvalil bi nekatere mlade, ki so pokazali zvestobo in odločnost pri praznovanju božiča in velike noči. Zahvalil bi se tudi mladim, ki so v letu, ki je minilo izpeljali častno stražo pri Božjem grobu in to na veliki četrtek in petek. Zahvalil bi se tudi mladim, ki so v poletnem času v veliko veselje otrok in staršev pripravili in izvedli Oratorij za otroke z naslovom Pazi čas. Upam, da bodo vztrajali.
Praznik celodnevnega češčenja je na četrto postno nedeljo. Letos bo to 3. aprila.
V letu 2010 smo se pripravljali in udeležili slovenskega evharističnega kongresa v nedeljo 13. junija. Duhovno pripravo smo začeli s tako imenovanim zbiranjem duhovnega šopka, imeli še celonočno češčenje Najsvetejšega, konec meseca maja je sledil še kviz za veroukarje in dekanijsko srečanje družin.
Pohvalil bi tudi župnijski zbor, ki je vedno s svojo prisotnostjo lepšal bogoslužja in pel tudi na SEK. Potrebno bi bilo, da bi se čim več otrok vključilo v otroški zbor, saj je to podlaga za vse nadaljnje petje. Potreben je tudi zagnan pevovodja, ki smo ga že iskali (po naročilu ŽPS), bili pri tem neuspešni in bi otroke z navdušenjem zbiral. Mladi so se v letošnjem letu tudi začeli zbirati v mladinskem zboru. Upam, da bodo vztrajali in imeli dovolj poguma na začeti poti. Prenehal je z delovanjem mešani mladinski zbor Ignis. Bivši člani, pa se pridružite mešanemu zboru, saj boste nekoč morali dajati odgovor o svojem talentu. Vsem želim veliko pripravljenosti sodelovanja zlasti med prazniki, saj samo tako lahko praznujemo vsi, saj je pri vsakem praznovanju potrebno sodelovanje, če človek hoče praznovati.
Vesel sem svete maše za mlade družine z majhnimi otroki, katero smo začeli z letom, ki je minilo. Upam, da bomo vsi skupaj vztrajali, saj imam občutek, da so otroci in starši veliko bolj mirni, sproščeni in tudi zaradi tega lahko veliko eni in drugi odnesejo od svete maše. Kar pa je najpomembnejše, pri sveti maši sodelujejo tako otroci in starši.
Vesel sem tudi Katehetsko pastoralne šole - oddelka Teološke Fakultete, ki se je v tem akademskem letu začela pri nas in jo obiskuje 22 slušateljev. Upam, da bodo vztrajali.
V letu, ki je minilo smo poravnali dolg, ki smo ga imeli ob obnovi cerkve, za kar se vsem darovalcem iskreno zahvalim. Ravno tako smo spremenili župnijsko dvorano v zimsko kapelo, kjer bodo svete maše med delavniki.
Sredstva bomo zbirali še naprej in počasi začeli z obnovo notranjosti cerkve. Obnoviti pa bo potrebno tudi cerkev svetega Andreja.
V letu, ki smo ga začeli, bomo imeli tako imenovani farni dan, ko naj bi skupaj praznovale in preživele ves dan vse generacije. Farni dan bo v nedeljo 26. 6. Kaj to pomeni bo še natančno pojasnjeno in sporočeno. Pripravlja pa se tudi srečanje za vse tiste, ki so se v Postojno preselili od drugod, saj je takih vedno več.
Letos bo diamantno sveto mašo obhajal tudi naš msgr. Vladimir Pirih. Molimo še naprej za njegovo zdravje, da bomo prvo nedeljo v juliju lahko slavili 65 let duhovništva.
Danes je praznik Marije Božje Matere. Mi ne moremo posnemati Marije v tem, da je spočela Kristusa v svojem telesu; lahko in moramo pa jo posnemati v spočenjanju Kristusa v srcu s tem, da verujemo. Veroizpoved, ki jo bomo sedaj skupaj izpovedali, je najbolj primeren trenutek, da to storimo …

Od ponedeljka, 13. 12., dalje bodo delavniške svete maše v župnijski dvorani, zaradi tega, da stroške ogrevanja in druge stroške zmanjšamo. Svete maše v župnijski cerkvi pa bodo vsako soboto in nedeljo. Sveta spoved bo ravno tako mogoča eno uro pred sveto mašo in to v župnišču ter vsako soboto in nedeljo!

Na srečanju ŽPS smo se pogovarjali, kako bi poživili svete maše med tednom. Odločili smo se, da bomo vsak dan v tednu imeli pred očmi določen namen za katerega bomo prosili pri sveti daritvi. Tako bomo ob ponedeljkih imeli pred očmi ostarele in bolne, ob torkih bomo upirali pogled v nebo z željo za telesno in duševno zdravje, ob sredah bomo imeli pred očmi družine in cerkvene pevce vseh zborov, ob četrtkih bomo prosili za duhovnike in nove duhovne poklice in ob petkih pa bomo molili za otroke in mlade. Naj nas določeni nameni spodbudijo k obisku delavniške svete maše.

Zaradi tega, ker v naši sredi ni več g. kaplana bodo od nedelje, 21. 9. 2008 nedeljske in praznicne svete maše po novem urniku. Prve svete maše ob 7. uri ne bo več. Tudi svete maše ob 8,30. uri ne bo več. Bo pa sveta maša ob 8. uri, ob 10. uri in ob 19. uri, v zimskem casu pa ob 18. uri. Svetih maš, razen kakšnih izjem, tudi ne bo na podružnicah, ker pac ni možnosti.

Naša župnijska cerkev je bila posvečena 23. avgusta, 1789 leta. Posvetil jo je tržaški škof Ignacij Kajetan pl. Buset in Feistenberg. Ta dan zato praznujemo obletnico posvetitve cerkve. Tako bomo praznovali že v soboto, 23. 8. 2008 pri večerni sveti maši, ko je prav, da pride k maši vsak, če le more, saj ni toliko pomembna zidana cerkev, pač pa tista, ki je živa, torej vsi krščeni, ki tvorimo Cerkev. Zahvalimo se Bogu, da imamo cerkev svetega Štefana, kjer se lahko zbiramo k lomljenu kruha in k molitvi, kjer lahko čutimo, da smo pri Bogu in on pri nas. Naj se to pozna tudi pri prejemu zakramentov.
Zunanje praznovanje pa bo v mesecu septembru, ko bomo blagoslovili obnovitvena dela.

Dela na župnijski cerkvi počasi gredo proti koncu. Kaj vse smo naredili na cerkvi? Mnogi sprašujejo, ker se malo vidi ali pa skoraj nič. Dela so bila zelo zahtevna in zelo draga. Župnija si je veliko sredstev izposodila, da so dela lahko tekla in si bo še morala sposoditi. Najprej se je na župnijski cerkvi zamenjala strešna kritina in obnovila strešna konstrukcija, zamenjala se bodo vsa okna, da se bodo lahko odpirala in se bo cerkev lahko zračila in obojna zakristijska vrata. Injektirala se je vsa zadnja stena od vrha do tal in ravno tako vsi nosilni stebri kupol. To je pri obnovi bil skoraj največji strošek, toda nosilnost je za obstoj kupol izrednega pomena. Cerkev se je povezala tudi po vsej dolžini in vsej širini in naredil se je betonski venec okoli in okoli cerkve. Nazadnje smo še obnovili fasado, ure v zvonikih in line v zvonikih. Skratka zunaj bo cerkev obnovljena. Zato so potrebna tolika sredstva. Ob tem se zahvalim vsem, ki ste že darovali za obnovo in naj
bo to spodbuda tudi drugim.

Na srečanju ŽPS smo se dogovorili, da v javnost tudi sporočimo, da je okoli cerkve zelo malo parkirišč. Zato lahko v nedeljo in v praznikih do cerkve pripeljejo zgolj tisti, ki so invalidi, težko hodijo itd. Tako lahko omogočimo vsem obisk svete maše, drugače se okrog cerkve vse zamaši, saj je dohod do cerkve eden najtežje dostopnih in neurejenih v vsej dekaniji in lahko rečem celo v vsej škofiji. Potrebno je veliko discipline, da imajo lahko dostop invalidne osebe in osebe, ki težko hodijo in se želijo udeležiti svete maše. Bodimo uvidevni do takih ljudi in drugi pustite svoje avtomobile na javnih parkiriščih!